Prijava

         Počitniško-turistično društvo Crveni vrh mail 24           banknotes 24                            e novice

Opozorilo! Ta spletna stran uporablja piškotke.

Z nadaljevanjem uporabe te spletne strani potrjujete strinjanje s politiko zasebnosti in piškotkov Preberite več o tem.

Se strinjam

To spletno stran (“Stran”) upravlja Počitniško - Turistično društvo Crveni vrh, registrirano v Ljubljani.

Prosimo, da to politiko pred uporabo Strani skrbno preberete, saj pojasnjuje, kako bomo uporabljali osebne podatke in piškotke. Uporaba te Strani pomeni, da ste bili predhodno jasno in izčrpno obveščeni o upravljavcu podatkov in piškotkov kot tudi o namenu obdelave podatkov in da se s to politiko strinjate. 


1. Vrste obdelanih podatkov / povezave do drugih spletnih strani

Mi skrbimo za vašo zasebnost. Preko te Strani ne zbiramo in ne obdeluje nobenih osebnih podatkov, razen podatkov zbranih s pomočjo piškotkov kot je pojasnjeno v nadaljevanju te politike.

Ta Stran lahko vsebuje tudi povezave do drugih spletnih strani ali do spletnih strani socialnih medijev. Ob kliku na takšno povezavo do katere od drugih spletnih stran, se morate zavedati, da imajo te spletne strani lastne politike glede varovanja zasebnosti podatkov. Pred uporabo teh strani prosim preverite njihovo politiko varstva zasebnosti. Naša Stran ne sprejema nobene odgovornosti za spletne strani tretjih oseb.

2. Zbiranje in uporaba informacij

Za optimizacijo te Strani v smislu sistemske učinkovitosti, uporabnosti in zagotavljanja koristnih informacij spletni sistem  samodejno zbira in shranjuje informacije. Te vključujejo vaš naslov internetnega protokola (IP), vrsto brskalnika in jezikovno nastavitev, operacijski sistem, ponudnika internetnih storitev (ISP), in datum/čas obiska.

Beleženje osnovnih dostopnih informacij uporabnikov Strani je pomembno tudi zaradi varnosti delovanja, vsebine in  uporabnikov.

Če bomo podatke, ki niso osebni podatki, uporabili skupaj z osebnimi podatki, se bodo taki podatki obravnavali kot osebni podatki vse dokler bodo ostali združeni.

3. Uporaba piškotkov

Ta Stran, e-poštna sporočila, spletne storitve, oglaševanje in interaktivne aplikacije lahko za optimizacijo naših storitev uporabljajo »piškotke«

Kaj je »piškotek«?

 »Piškotek« je majhna datoteka, običajno iz črk in številk, ki jo z našega spletnega strežnika pošljemo v datoteko piškotkov brskalnika na trdem disku vašega računalnika. Ta na primer naši spletni strani omogoča prepoznati uporabnikove naprave, ko se vzpostavi povezava med spletnim strežnikom in spletnim brskalnikom. Glavni namen piškotka je, da našemu spletnemu strežniku omogoči, da uporabniku predstavi prilagojene spletne strani, ki omogočajo, da je doživetje ob obisku Strani bolj osebno in da se bolje odziva na posamezne uporabnikove potrebe.

Kakšne piškotke uporablja ta Stran?

Stran lahko uporablja dve vrsti piškotkov:
Začasni piškotki: to so začasni piškotki, ki so shranjeni v datoteki piškotkov vašega brskalnika do konca vašega obiska brskalnika. Ti piškotki so obvezni za pravilno delovanje določenih aplikacij oziroma funkcionalnosti na tej Strani.
Trajni piškotki: trajne piškotke lahko uporabljamo za izboljšanje uporabniških izkušenj (npr. zagotavljanje optimizirane navigacije). Ti piškotki ostanejo v datoteki piškotkov vašega brskalnika daljše obdobje. To časovno obdobje je odvisno od izbire, ki jo opravite v nastavitvah vašega internetnega brskalnika. Trajni piškotki omogočajo, da se informacije prenesejo na spletni strežnik vsakič, ko nekdo obišče spletno stran. Trajni piškotki so prav tako poznani kot sledilni piškotki.

Za namen pokroviteljev in za optimizacijo naše komunikacije lahko Stran kot partnerje uporablja tretje osebe. Tretje osebe lahko uporabljajo piškotke za merjenje in prilagoditev vsebine.

Če imate kakšna vprašanja, pripombe in zahteve v zvezi s to politiko zasebnosti, nam pišite na .

 

Logo

 

podcrtano

crne gradnje istraIstrski vinogradi počasi izginjajo. Nekoč rodovitna polja danes postajajo razdrobljene vikendaške parcele. Namesto oljk, trt, zelenjave in sadja rastejo počitniške hišice in prikolice, sčasoma pa tudi hiše v več nadstropjih. Gre za neverjetno opustošenje istrske dežele, neizmerno škodo, ki bo vidna šele v prihodnjih letih, in ni prave rešitve, da bi to ustavili!
"Čez nekaj let bo Istra uničena za vse čase." Obseg opustošenja je že viden po celem polotoku, najbolj žalostno pa je, da ni prizaneseno niti gozdovom niti rodovitnim poljem. Kar še vedno prodajamo kot "avtohtono Istro", čez nekaj let ne bomo mogli najti v nobenem njenem kotičku. Pravzaprav, kot pravijo poznavalci razmer, v Istri ni vasi, ki je ne bi obiskal mešalec za beton!
Na enega takih primerov smo naleteli na odseku med Vodnjanom in Fažano. Ta zelo rodovitni kos Istre je bil pred nekaj meseci le kraj, kjer so pridelovali krompir, blitvo in zelje. Veliko je podtalnice, zalivati je mogoče celo sredi poletja, zato je bilo območje tako kmetijsko aktivno. Do pred kratkim. Danes se kmetijstvo upočasnjuje zaradi hitre parcelizacije, nato pa nezakonite gradnje. Kot smo izvedeli od nekaterih kupcev, so za prodajo teh vikend parcel izvedeli "od ust do ust".
- Najprej je bila tu Slovenka, ki nam je povedala, da je zemljišče okoli nje naprodaj. Gre za parcele večinoma 500 kvadratnih metrov, čeprav so seveda tudi manjše in večje. In stranke? Od vsepovsod. Iz Nove Gradiške, Siska, z Dunaja, pravzaprav delajo na Dunaju, so pa iz BiH, tudi iz Zagreba, Vodnjana, Buzeta, nam pove sogovornik.
Nove parcele so izbirali po vnaprej izrisanem načrtu, zato so jih nekateri kupci hkrati rezervirali dve, tri, celo pet. Cena 15 evrov za kvadratni meter je hitro zrasla na 17 in potem na 18. Vsaka ima vodo, zahvaljujoč obilnim rezervoarjem, ki se nahajajo na globini kakšnih 25 do 30 metrov, in to je, zagotavljajo nam vsi sogovorniki, dovolj za večletno namakanje celotnega območja. Vodo črpajo tudi s pomočjo agregatov, ker nimajo vsi elektrike.
HEP je namreč nekatere zahteve zavrnil na podlagi merila, ali je na parceli hiša. Če obstaja, se zahteva zavrne. Če je parcela "čista", je električni priključek običajno odobren. Cena? Približno 8000 kun na uporabnika. Tako iz nekaterih vikend parcel, pravzaprav še zaraščenih polj, štrlijo omarice za elektriko, pripravljene za nove lastnike, druge pa še čakajo na odobritev. Svetovali so jim celo, naj začasno, do odobritve njihovega priklopa, odstranijo nameščene kamp prikolice, kar so mnogi storili in dobili elektriko.
Naša sogovornica ta košček zemlje uporablja za sajenje sadnega drevja, nekaj zelenjave, cvetja. Rada dela na zemlji, česar ob sedanjem bivališču ni mogla, zato sta se z možem odločila za nakup te parcele.
- Za zdaj ne nameravava graditi, ker se bojiva, da bi vikend nekoč kdo podrl, pa tudi potrebujeva ga ne. Za začetek bova zgradila stranišče, ker zdaj hodimo vsi k eni osebi, kar je problem. Zgradila bova pomožni objekt, uredila sva dostop, medtem ko dovozna cesta ni urejena, vendar se je prodajalec parcele zavezal, da jo bo uredil, ko bodo vsi dobili elektriko, da ne bo spet razkopavanja, nam pove sogovornica.
Vendar je na tem rodovitnem območju sredi njiv že vzniknila prva hiša, zato je le še vprašanje časa, kdaj bodo začeli graditi še vsi drugi.
- Gre za zasebnika iz Siska, ki ima v Pulju dve stanovanji, v Sisku pa hišo in posest. Tu ni dobil elektrike, postavil pa je sončne celice, vodo ima, zato je začel graditi. Čestitamo mu za drznost! Sosed čez cesto je dobil priključek za elektriko in nato je takoj zabetoniral prvo ploščo. Torej je tudi le še vprašanje časa, kdaj bodo začeli graditi še drugi, sogovornik potrjuje našo predpostavko.
Še en naš sogovornik na bližnji parceli je slišal, da se je na tem območju začela parcelacija, zato je za nekaj več kot tisoč kvadratnih metrov naglo plačal deset tisoč evrov. Sosedje mu pravijo, da bi lahko za ta denar dobil veliko več in začel takoj graditi, a nam pravi, da je vse pošteno dobil in vse dela po načrtih in zakonih. Ne želi ničesar več od tega, kar ima. Tudi on črpa vodo z globine 30 metrov, po priključitvi na elektriko pa je postavil prikolico. Redi številne male živali in uživa na tem koščku zemlje. Ne misli graditi.
- Hotel sem svoj mir, biti s svojimi živalmi in uživati, vendar vidim, da bo ta mir kratkotrajen, saj je vse ostalo že razdrobljeno in razprodano. Ko bodo vsi prihiteli sem, bom moral svoj košček miru iskati nekje drugje, nam pove.
- Vse to bo sčasoma legalizirano, tisti z vsemi dovoljenji pa se bodo potem počutili kot bedaki, trdi naš bralec in mnogi se strinjajo z njim. Tudi nezakoniti graditelji so prepričani, da teh zgradb ne bo rušil nihče več. "Me pa res zanima, kdo mi bo tu kaj podrl," je njihov aroganten odnos. Ne brez razloga. Take dejavnosti so namreč po začetnem rušenju zamrle, mnenje, da bo prišlo do novega vala legalizacije, pa je vse glasnejša. Ali bo, čakamo na odgovor ministrstva za gradbeništvo. Do takrat so številni strokovnjaki zaskrbljeni zaradi razmer na terenu in zaradi usode, ki je neizogibno pred Istro.
Na udaru so tudi gozdna območja. Kot nam pove diplomirani inženir gozdarstva Christian Gallo, je tudi sam vsak dan priča temu dogajanju, zato je posredoval v strokovnih krogih.
- Kar sem lahko kot gozdarski inženir spremljal v zadnjih desetih letih, je pravna negotovost gozdov, ki izhaja iz prilagajanja gozdarske zakonodaje kapitalskim interesom. Spomnimo se možnosti uveljavljanja služnostne pravice v gozdovih v lasti Republike Hrvaške za vzgojo trajnih nasadov, ko so bile določbe te uredbe pogosto zlorabljene. Najvidnejši primer v Istri je katastrska parcela v Vodnjanu v velikosti dveh milijonov kvadratnih metrov, ki je na seznamu parcel, na katerih odločba Vlade Republike Hrvaške dopušča ustanovitev služnosti za vzgojo trajnih nasadov. Še vedno ni znano, zakaj je bila parcela na tem seznamu, če pa so bile tako Hrvatske šume kot mesto Vodnjan proti!? Skoraj pri vsakem novem zakonu o gozdovih ali njegovih spremembah so cveteli členi o dodelitvi gozdov, v nekem trenutku je zakon o gozdovih predvideval celo možnost dodelitve brez odločbe pristojnega ministrstva, poudarja Gallo.
Dodaja, da so na obali že nekaj časa aktualne nove "akrobacije" z gozdovi in ​​gozdnimi zemljišči, tokrat v lasti zasebnikov.
- Že več kot leto dni se je na območju Rovinja in Bal začela delitev gozdov in kmetijskih zemljišč na več lokacijah. Način delovanja je razdeliti relativno velike parcele na celo vrsto manjših. Gozdna zemljišča so parcelirana kot gradbena zemljišča, dovozne poti do vseh novonastalih parcel so označene. Cilj je prodati te parcele, nanje pa postavljajo začasne montažne stavbe, ki jih bodo slej ko prej, če bo država nadaljevala s čudno prakso, legalizirali kot trdne, zgrajene stavbe. Izrazit primer je katastrska parcela na območju Rovinja, ki je razdeljena na približno štirideset novih parcel - z vzdevkom 'bajadere' - z dostopno cesto (da bi parcela postala gradbena cesta, mora imeti dostopno cesto op. a.). Vse te parcele so bile spremenjene iz „gozda“ v „pašnik“, dve sta postali „sadovnjak“. Vse to pa se nahaja na območju ekološkega območja. Vse zaman! Mesto Rovinj je poslalo ducat pisem na različne naslove ministrstev za kmetijstvo, gradbeništvo in prostorsko načrtovanje, v sodstvo, državno tožilstvo, državno geodetsko upravo, državni inšpektorat ... na nekatere odgovore so čakali več kot pol leta in dobili neuporabne, vljudnostne odgovore. Zato lahko sklepam, da vsakomur, ki si ogleda gozdove in gozdna zemljišča z višje ravni, ne glede na lastništvo, to pusti bridko zavedanje pomanjkanja odziva sistema. Kakšni so prostorski načrti in programi gospodarjenja z gozdovi? V družbi, kjer so kolobocije z zemljišči nacionalni šport, kjer politiki pogosto bogatijo z zemljo na nezakonit in nemoralen način, verjetno ne moremo pričakovati ničesar drugega. Navsezadnje lastniki zemljišč prevzamejo vzorec vedenja in pohlepa posameznih politikov, torej sedanjih in nekdanjih vladarjev. Ni znano, kdo jim bo to preprečil, zaključuje inženir Gallo.

Vir: Glas Istre