Festival obuja davne čase, v katerih je Istra začela dobivati današnje oblike in vsebine. Oživljanje spomina na duh tistega časa z glasbo, hrano, plesom in običaji ohranja zgodovino dela Istre, ki je takrat nosil ime Sepomaia.

Ime Istra izhaja iz ilirskega plemena Histri, po drugi teoriji pa reki Histar (Donava) za katero se je v starih časih domnevalo da se v Istri zliva v Jadransko morje. To je povezano z legendo o Argonavtih, ki so tod pluli okoli 1250 pr. n. št. Istra je naseljena že od paleolitika. V predrimskem obdobju se je v Istri razvila mreža približno 500 naselij znanih pod imenom kaštelirji. Rimljani so Histre opisovali kot kruto pleme piratov, ki so bili zaščiteni s težko navigacijo okoli njihovih skalnih obal. Rimljani so potrebovali dva vojna pohoda, da so jih leta 178/177 pr. n. št. končno uspeli ukrotiti. Tedaj so uničili njihovo glavno mesto Nezakcij, istrski kralj Epulon pa se je sam pokončal.

Rimljani so vladali v Istri do njihovega propada leta 476. Znani so po tem, da so Istro zelo razvili. V Pulju in Poreču so zgradili kolonije, na otočju Brionov in drugod ob zahodni obali so zgradili vile in posestva. Istro je s cesarstvom povezovala itinerarna cesta Via Flavia z izhodiščem v Akvileji. V Pulju so zgradili amfiteater - Areno, forum, Avgustov hram, slavolok Sergijevcev in druge objekte, ki jih še danes občudujemo.

Rimljani na območju Istre uvedejo novo organizacijo in kot drugje v Evropi izvedejo prvo urbanizacijo, gradijo ceste in povezujejo mesta, s čemer so znatno pospešili trgovino. Istra je poznana po kakovostnih kamnolomih, kar so vedeli tudi Rimljani, tako da danes ob celi zahodni obali Istre najdemo antične kamnolome, od koder so jemali gradivo za svoje veličastne zgradbe. Tudi puljski amfiteater je zgrajen iz domačega apnenca.

Uporabo kamna so Rimljani razvili do popolnosti z novim načinom gradnje, obdelavo in okraševanjem kamna. Velike dele najboljših zemljiških posestev so spremenili v državna posestva (ager publicus), na katera so naseljevali rimske kolone in upokojene vojake – veterane. Veliko posestev je pripadalo cesarjem, članom njihovih družin in prijateljem. Gradili so ville rusticae, ki so služile za stalno stanovanje ali za občasno letovanje gospodarjev ter za izdelavo različnih proizvodov. Številna najdišča, v Istri je zabeleženih skoraj 300 antičnih lokalitet, govori o obstoju različnih delavnic: za pečenje gline in izdelavo lončarskih izdelkov, izdelavo in barvanje tkanin, opekarne, delavnice amfor, med katerimi je tista v Červarju pri Poreču izdelovala amfore celo za cesarje.

Antični festival Sepomaia viva bo letos potekal v ponedeljek in torek 25. in 26. julija na Trgu slobode v Umagu.

Vabljeni!