Piranski zaliv z okolico po mnenju nekaterih agencij in preiskovalcev z bujno domišljijo ni zanimiv samo zaradi turističnih potencialov in v predvolilnih obdobjih kot valilnica namišljenih zunanjih sovražnikov, temveč se pod površino skriva še mnogo več. Vse od hladne so severovzhodno istrsko lokacijo, poleg "trde" meje novih svetov, preiskovale tudi jedrske sile. Ameriški in sovjetski topografski zemljevid tega dela Istre se med seboj razlikujeta le v mali podrobnosti. V obeh so narisani obsežni daljnovodi, le v ameriških pa so vsi kamnolomi natančno oštevilčeni.
Američani in Sovjeti so narisali daljnovode na zemljevidih za vojaške helikopterje, nizko leteče lovce in drone, ki so glavno sredstvo vseh njihovih bojnih operacij, s čimer so označili ali odpravili morebitne nadloge in tveganja, "če bo to potrebno".
Lokalni kamnolomi pa so v globalnem strateškem smislu pomembni, ker se z njihovo pomočjo menda olajša pridobivanje podatkov o strateških surovinah na tem področju, kot so uran, torij in berilij. A topografska karta Piranskega zaliva kaže, da so kamnolomi le na njeni južni obali, kjer so bile na vzorcih opravljene geokemijske in geofizikalne analize, preden so jih oštevilčili.
Geološki zemljevid Evrope, na katerem so narisana vsa naftna, plinska polja in geološke pokrajine, navaja provinco - Po Poin 4060 -, ki se konča na rtu Savudrija in nima zapisov o nafti in plinu vzhodno in severovzhodno od rta. Ob zahodni obali Istre, v zahodni in južni Istri pa po ameriških podatkih stojijo milijoni sodov nerazkrite nafte in milijarde kubičnih metrov plina.
Ali natančno: F 95 - najmanj 39 milijonov sodčkov nafte, 6.600 milijard kubičnih metrov plina in najmanj 21 milijonov sodov tekočega plina;
F05 - največ 916 milijonov sodčkov nafte, največ 33,466 milijard kubičnih metrov plina in največ 308 milijonov sodov tekočega plina;
MEAN (geo-okolje) - 360 milijonov sodčkov nafte, 17,904 milijarde kubičnih metrov plina in 122 milijonov sodov tekočega plina.
Polovica teh količin, predvsem plina, je v vodah Umaga in Savudrije! Na ameriških zemljevidih na območju Savudrije sta dve plinski polji fiktivno poimenovani "Neptun" in "Merkur". Ta ameriški geološki pregled je bil narejen leta 1989. Danes po 30 letih, ko se Istra usmerja v turizem, trgovino in ko se vsi nekako pripravljamo na "nefosilna" goriva, morda ti podatki niso tako pomembni in močni ali morda?
Piranski zaliv je bil Italijanom zanimiv že od leta 1838-1839, ko so nameravali zgraditi železnico od Trsta do Pulja. Italijanski in avstrijski inženirji in geologi so na tem območju odkrili visokokakovostni gradbeni kamen, ki so ga uporabljali za gradnjo tržaškega in Koprskega pristanišča, vendar so videli, da je na tem območju poleg kamna še več kakovostne surovin...
In čeprav tale prispevek ni nameraval biti resen, sem kljub temu uspel najti potrditev, da je v zgornjih vrsticah kljub vsemu vsaj nekaj malega resnice. Na spletni strani http://www.europe-geology.eu/ sem našel podatke, da so na štirih področjih v zahodni Istri (glej uvodno sliko - klik njanjo za povečavo) tudi zaloge nafte in da se morda Crveni vrh nekoč v finančno svetli prihodnosti lastnikov nepremičnin znajde na severnem robu prostranih naftnih polj.
Pa ravno zdaj, ko hočejo biti vsi avtomobili električni..