Prijava

         Počitniško-turistično društvo Crveni vrh mail 24           banknotes 24                            e novice

Opozorilo! Ta spletna stran uporablja piškotke.

Z nadaljevanjem uporabe te spletne strani potrjujete strinjanje s politiko zasebnosti in piškotkov Preberite več o tem.

Se strinjam

To spletno stran (“Stran”) upravlja Počitniško - Turistično društvo Crveni vrh, registrirano v Ljubljani.

Prosimo, da to politiko pred uporabo Strani skrbno preberete, saj pojasnjuje, kako bomo uporabljali osebne podatke in piškotke. Uporaba te Strani pomeni, da ste bili predhodno jasno in izčrpno obveščeni o upravljavcu podatkov in piškotkov kot tudi o namenu obdelave podatkov in da se s to politiko strinjate. 


1. Vrste obdelanih podatkov / povezave do drugih spletnih strani

Mi skrbimo za vašo zasebnost. Preko te Strani ne zbiramo in ne obdeluje nobenih osebnih podatkov, razen podatkov zbranih s pomočjo piškotkov kot je pojasnjeno v nadaljevanju te politike.

Ta Stran lahko vsebuje tudi povezave do drugih spletnih strani ali do spletnih strani socialnih medijev. Ob kliku na takšno povezavo do katere od drugih spletnih stran, se morate zavedati, da imajo te spletne strani lastne politike glede varovanja zasebnosti podatkov. Pred uporabo teh strani prosim preverite njihovo politiko varstva zasebnosti. Naša Stran ne sprejema nobene odgovornosti za spletne strani tretjih oseb.

2. Zbiranje in uporaba informacij

Za optimizacijo te Strani v smislu sistemske učinkovitosti, uporabnosti in zagotavljanja koristnih informacij spletni sistem  samodejno zbira in shranjuje informacije. Te vključujejo vaš naslov internetnega protokola (IP), vrsto brskalnika in jezikovno nastavitev, operacijski sistem, ponudnika internetnih storitev (ISP), in datum/čas obiska.

Beleženje osnovnih dostopnih informacij uporabnikov Strani je pomembno tudi zaradi varnosti delovanja, vsebine in  uporabnikov.

Če bomo podatke, ki niso osebni podatki, uporabili skupaj z osebnimi podatki, se bodo taki podatki obravnavali kot osebni podatki vse dokler bodo ostali združeni.

3. Uporaba piškotkov

Ta Stran, e-poštna sporočila, spletne storitve, oglaševanje in interaktivne aplikacije lahko za optimizacijo naših storitev uporabljajo »piškotke«

Kaj je »piškotek«?

 »Piškotek« je majhna datoteka, običajno iz črk in številk, ki jo z našega spletnega strežnika pošljemo v datoteko piškotkov brskalnika na trdem disku vašega računalnika. Ta na primer naši spletni strani omogoča prepoznati uporabnikove naprave, ko se vzpostavi povezava med spletnim strežnikom in spletnim brskalnikom. Glavni namen piškotka je, da našemu spletnemu strežniku omogoči, da uporabniku predstavi prilagojene spletne strani, ki omogočajo, da je doživetje ob obisku Strani bolj osebno in da se bolje odziva na posamezne uporabnikove potrebe.

Kakšne piškotke uporablja ta Stran?

Stran lahko uporablja dve vrsti piškotkov:
Začasni piškotki: to so začasni piškotki, ki so shranjeni v datoteki piškotkov vašega brskalnika do konca vašega obiska brskalnika. Ti piškotki so obvezni za pravilno delovanje določenih aplikacij oziroma funkcionalnosti na tej Strani.
Trajni piškotki: trajne piškotke lahko uporabljamo za izboljšanje uporabniških izkušenj (npr. zagotavljanje optimizirane navigacije). Ti piškotki ostanejo v datoteki piškotkov vašega brskalnika daljše obdobje. To časovno obdobje je odvisno od izbire, ki jo opravite v nastavitvah vašega internetnega brskalnika. Trajni piškotki omogočajo, da se informacije prenesejo na spletni strežnik vsakič, ko nekdo obišče spletno stran. Trajni piškotki so prav tako poznani kot sledilni piškotki.

Za namen pokroviteljev in za optimizacijo naše komunikacije lahko Stran kot partnerje uporablja tretje osebe. Tretje osebe lahko uporabljajo piškotke za merjenje in prilagoditev vsebine.

Če imate kakšna vprašanja, pripombe in zahteve v zvezi s to politiko zasebnosti, nam pišite na .

 

Logo

 

podcrtano

Naftna nahajalisca v IstriPiranski zaliv z okolico po mnenju nekaterih agencij in preiskovalcev z bujno domišljijo ni zanimiv samo zaradi turističnih potencialov in v predvolilnih obdobjih kot valilnica namišljenih zunanjih sovražnikov, temveč se pod površino skriva še mnogo več. Vse od hladne vojne so severovzhodno istrsko lokacijo, poleg "trde" meje novih svetov, preiskovale tudi jedrske sile. Ameriški in sovjetski topografski zemljevid tega dela Istre se med seboj razlikujeta le v mali podrobnosti. V obeh so narisani obsežni daljnovodi, le v ameriških pa so vsi kamnolomi natančno oštevilčeni.

Američani in Sovjeti so narisali daljnovode na zemljevidih ​​za vojaške helikopterje, nizko leteče lovce in drone, ki so glavno sredstvo vseh njihovih bojnih operacij, s čimer so označili ali odpravili morebitne nadloge in tveganja, "če bo to potrebno".

Lokalni kamnolomi pa so v globalnem strateškem smislu pomembni, ker se z njihovo pomočjo menda olajša pridobivanje podatkov o strateških surovinah na tem področju, kot so uran, torij in berilij. A topografska karta Piranskega zaliva kaže, da so kamnolomi le na njeni južni obali, kjer so bile na vzorcih opravljene geokemijske in geofizikalne analize, preden so jih oštevilčili.

Geološki zemljevid Evrope, na katerem so narisana vsa naftna, plinska polja in geološke pokrajine, navaja provinco - Po Poin 4060 -, ki se konča na rtu Savudrija in nima zapisov o nafti in plinu vzhodno in severovzhodno od rta. Ob zahodni obali Istre, v zahodni in južni Istri pa po ameriških podatkih stojijo milijoni sodov nerazkrite nafte in milijarde kubičnih metrov plina.

Ali natančno: F 95 - najmanj 39 milijonov sodčkov nafte, 6.600 milijard kubičnih metrov plina in najmanj 21 milijonov sodov tekočega plina;
F05 - največ 916 milijonov sodčkov nafte, največ 33,466 milijard kubičnih metrov plina in največ 308 milijonov sodov tekočega plina;
MEAN (geo-okolje) - 360 milijonov sodčkov nafte, 17,904 milijarde kubičnih metrov plina in 122 milijonov sodov tekočega plina.

Polovica teh količin, predvsem plina, je v vodah Umaga in Savudrije! Na ameriških zemljevidih ​​na območju Savudrije sta dve plinski polji fiktivno poimenovani "Neptun" in "Merkur". Ta ameriški geološki pregled je bil narejen leta 1989. Danes po 30 letih, ko se Istra usmerja v turizem, trgovino in ko se vsi nekako pripravljamo na "nefosilna" goriva, morda ti podatki niso tako pomembni in močni ali morda?

Piranski zaliv je bil Italijanom zanimiv že od leta 1838-1839, ko so nameravali zgraditi železnico od Trsta do Pulja. Italijanski in avstrijski inženirji in geologi so na tem območju odkrili visokokakovostni gradbeni kamen, ki so ga uporabljali za gradnjo tržaškega in Koprskega pristanišča, vendar so videli, da je na tem območju poleg kamna še več kakovostne surovin...

In čeprav tale prispevek ni nameraval biti resen, sem kljub temu uspel najti potrditev, da je v zgornjih vrsticah kljub vsemu vsaj nekaj malega resnice. Na spletni strani http://www.europe-geology.eu/ sem našel podatke, da so na štirih področjih v zahodni Istri (glej uvodno sliko - klik njanjo za povečavo) tudi zaloge nafte in da se morda Crveni vrh nekoč v finančno svetli prihodnosti lastnikov nepremičnin znajde na severnem robu prostranih naftnih polj.

Pa ravno zdaj, ko hočejo biti vsi avtomobili električni..

Iskanje

↔ Sorodni prispevki (datum objave)