Te dni so bile plime v severnem Jadranu zelo visoke. Zato je več razlogov. Pa poglejmo zakaj višina morja niha in kaj vpliva na intenzivnost nihajev .

Največji »krivec« za ta naravni pojav je luna. Zaradi njene privlačnosti in njenega gibanja ji s plimami in osekami sledi tudi morje Nekaj vpliva na plimovanje ima tudi sonce, a bistveno manj, kot luna. Poleg lege in oddaljenosti teh dveh nebesnih teles pa na plimovanje vpliva tudi vreme. Nizek pritisk in južni vetrovi z morja gladino dvigujejo, visok pritisk in vetrovi s kopnega pa jo znižujejo. En milibar razlike v zračnem tlaku pomeni približno centimeter razlike v višini vode. Tudi močno deževje lahko za nekaj časa še dodatno dvigne gladino morja.

V severnem Jadranu je povprečna razlika med plimo in oseko 66 centimetrov, na južnem Jadranu je ta razlika približno pol manjša. Izredne vremenske razmere pa lahko povzročijo, da je razlika med najvišjo plimo in najnižjo oseko v daljšem obdobju tudi več kot 3 kratnik povprečnega nihanja. Plima in oseka se menjata na približno šest ur. Največje razlike so v dneh pomladanskega in jesenskega enakonočja, oziroma v času polne in prazne lune (ščip in mlaj). Nihanje morja se zelo razlikuje tudi na različnih koncih sveta. Največjo razliko med plimo in oseko so izmerili v Kanadi in sicer 21 metrov.

V Piranskem zalivu je plimovanje skoraj enako, kot v Kopru, zato lahko vsi tisti, ki vas zanima, kdaj bo najvišja, ali najnižja voda, uporabljajte kar izračune za Koper. Za posamezne mesece od strani 10 do 21 v prilogi na predlagani povezavi upoštevajte le, da vse vrednosti v Piranskem zalivu nastanejo približno sedem minut prej, kot v Kopru.