Niso velike, jih je pa ogromno. Niso od tu, a se še ne poslavljajo. Niso nevarne za plavalce, a so večini zelo neprijetne. Pozno poletna izkušnja plavanja v »gosti morski juhi z rabračami« ni bila resna travma, a bi težko našli koga, ki je v tem užival. Tistih nekaj deset turistov je rahlo zaskrbljen strmelo v morje in le »najpogumnejši kaskaderji« smo zaveslali v gosto mešanico morja in malih silikonskih kepic. Pa saj ni bilo vsak dan tako.. Kakšen dan se je zdelo, da jih skoraj ni več, večinoma pa si srečal kakšno tu in tam.
Precej bolj usodne so te male živalce za druge prebivalce morja, ki jim jemljejo življenjske pogoje in prostor in za ribiče. V Črnem morju so rebrače prvič opazili leta 1982, osem let pozneje so ribiči že bíli plat zvona. Ulov črnomorskih inčunov se je zmanjšal z več kot 300.000 ton leta 1984 na nekaj več kot 50.000 ton leta 1990. V Azovskem morju z 250.000 na manj kot 50.000 ton. V Kaspijskem morju pa so opazili, da so rebrače okrnile hrano jesetrom, zato se je zmanjšala pridelava dragocenega kaviarja. Toda z balastnimi vodami je v Črno morje pozneje prišla še druga tujerodna rebrača Beroe ovata, ki je pregnala zloglasno Mnemiopsis leidyi.
Rebrače so letos že junija opazili pri Brionih, v srednjem in južnem Jadranu pa jih še ni. Če ji bodo razmere ustrezale, se bo hitro razširila po vsem Jadranskem morju. V slovenskem morju kopalci opažajo različno, nekatere dni jih je vse polno, potem pa jih tokovi in valovi lahko preženejo, da za kakšen dan tudi povsem izginejo iz določenega dela morja. Rebrače so v tekmovalnem razmerju s klobučnjaškimi meduzami, vendar ni mogoče trditi, da je zaradi prisotnosti rebrač manj meduz (ali pa katere druge vrste, tudi ribje).
'Najsevernejši del Jadrana pa ima zaradi svojih razmeroma ekstremnih podnebnih razmer sorazmerno malo tujerodnih vrst, saj mnoge ne vzdržijo velikih temperaturnih nihanj. A med njimi nobena ne pomeni take grožnje, kot zdaj rebrača', opozarjajo strokovnjaki.