Sam avstrijski cesar Franc I. je prižgal luč v prvem svetilniku na Jadranu 17. aprila 1818. Zanimivo je dejstvo, da je to prvi svetilnik na svetu, ki je za razsvetljavo uporabljal plin, z destilacijo premoga, izkopanega v rudniku kamnitega premoga z območja Labina. V primeru okvare na plinski napeljavi je bila omogočena tudi alternativna rešitev in so za razsvetljavo uporabljali tudi olje.
Načrt za svetilnik je izdelal arhitekt Pietro Nobile na podlagi naročila tržaške "Deputazione di Borsa" in pod pokroviteljstvom avstrijskega cesarja Franca I., kar je navedeno v napisu na podnožju zgradbe. Pri gradnji so uporabili kamen z bližnje obale, streha svetilnika pa je pokrita s strešniki, ki tehtajo do 70 kg, in tako kljubuje jo najmočnejšim vetrovom.
Tržačanom je bila postavitev svetilnika zaradi zagotavljanja varne plovbe proti tržaškemu pristanišču še kako pomembna. Svetilnik se namreč vidi z Opčin nad Trstom in je včasih predstavljal pomemben del komunikacije – ladje so z zastavicami najavile, da nameravajo vpluti v pristanišče, to pa je zagotovilo dovolj časa, da so bile izvedene potrebne priprave za njihovo pristajanje.
Prvemu prižiganju svetilnika v letu 1818 je prisostvoval avstrijski cesar, ki je takrat potoval mimo Savudrije v Dalmacijo. S tem je povezana še ena zanimivost. Zaradi te poti je imel Cesar namen mimo grede obiskati tudi Postojno, da bi si z ženo, cesarico Karolino Avgusto, ogledal Postojnsko jamo. Luka Čeč, slovenski jamar, je je postal znan, ko je 14. aprila 1818 odkril pot v do takrat neznani del Postojnske jame. Odkril ga je po naključju. Med pripravami na pomemben obisk so gostitelji želeli jamo osvetliti in okrasiti. V pripravah so čez podzemno reko položili lestev, da bi na skalah postavili piramido s prosojnim napisom. Čeč je splezal na skale in tam našel vhod v globino jame. Več o tem si lahko preberete na tej povezavi.