Bolj poredko se zgodi, da zdrava pamet slavi zmago v boju z birokracijo in njenimi pogosto čudnimi pravili. A tokrat so morda celo nepričakovano in dokaj hitro lahko proslavili zmago nad še enim primerom drage papirologije vsi tisti, ki se že od začetka poskušajo zoperstaviti vprašljivim koristim evropsko zapovedanih energetskih certifikatov, ki vsaj teoretično uvrstijo stavbe po njeni energetski potratnosti v razred s črkovno oznako od A za najbolj varčne do G za najbolj energetsko razsipne objekte. Ideji o varčnosti sicer ni moč očitati slabega namena, saj varčevanje pri energiji pomeni prihranek tako za uporabnike objektov, kot manjšo obremenitev narave s škodljivimi stranskimi produkti pri uporabi energentov.

Večji težavi sta strošek lastnika, ki mora naročiti izdelavo tovrstnega certifikata pri pooblaščenem podjetju in pretežno neuporaben rezultat energetskega vrednotenja v praksi. Teoretično energetski certifikat bodočemu lastniku ali najemniku objekta pove, kako drago bo ogrevanje in hlajenje objekta in posledično naj bi se to poznalo tudi na kupnini ali najemnini objekta. Če pustimo ob strani dejstvo, da so certifikati napravljeni po nekih formulah, ki pogosto ne dajejo realne slike o bodočem energijskem strošku zgradbe, je med drugim tak certifikat za najem objekta, ki pavšalno že vključuje tudi vse stroške porabljene energije, popolnoma in v celoti brez vsakega pomena, saj bo najemnik plačal enako najemnino ne glede na to, ali bo naprava za ogrevanje ali hlajenje objekta porabila kakšen kilovat več ali manj energije.

In ravno to je bil dovolj dober argument, ki je prepričal Ministrstvo za gradbeništvo in za ureditev okolja Republike Hrvaške, da so sprejeli uredbo po kateri za oddajanje zasebnih počitniških kapacitet ni potrebno več imeti energetskega certifikata. Za vse ostale namene prodaje in oddaje pa tudi na Hrvaškem določbe v zvezi z energetskim certifikatom ostajajo nespremenjene. Do nadaljnjega.

Vir: GlasIstre.hr