Prijava

         Počitniško-turistično društvo Crveni vrh mail 24           banknotes 24                            e novice

Opozorilo! Ta spletna stran uporablja piškotke.

Z nadaljevanjem uporabe te spletne strani potrjujete strinjanje s politiko zasebnosti in piškotkov Preberite več o tem.

Se strinjam

To spletno stran (“Stran”) upravlja Počitniško - Turistično društvo Crveni vrh, registrirano v Ljubljani.

Prosimo, da to politiko pred uporabo Strani skrbno preberete, saj pojasnjuje, kako bomo uporabljali osebne podatke in piškotke. Uporaba te Strani pomeni, da ste bili predhodno jasno in izčrpno obveščeni o upravljavcu podatkov in piškotkov kot tudi o namenu obdelave podatkov in da se s to politiko strinjate. 


1. Vrste obdelanih podatkov / povezave do drugih spletnih strani

Mi skrbimo za vašo zasebnost. Preko te Strani ne zbiramo in ne obdeluje nobenih osebnih podatkov, razen podatkov zbranih s pomočjo piškotkov kot je pojasnjeno v nadaljevanju te politike.

Ta Stran lahko vsebuje tudi povezave do drugih spletnih strani ali do spletnih strani socialnih medijev. Ob kliku na takšno povezavo do katere od drugih spletnih stran, se morate zavedati, da imajo te spletne strani lastne politike glede varovanja zasebnosti podatkov. Pred uporabo teh strani prosim preverite njihovo politiko varstva zasebnosti. Naša Stran ne sprejema nobene odgovornosti za spletne strani tretjih oseb.

2. Zbiranje in uporaba informacij

Za optimizacijo te Strani v smislu sistemske učinkovitosti, uporabnosti in zagotavljanja koristnih informacij spletni sistem  samodejno zbira in shranjuje informacije. Te vključujejo vaš naslov internetnega protokola (IP), vrsto brskalnika in jezikovno nastavitev, operacijski sistem, ponudnika internetnih storitev (ISP), in datum/čas obiska.

Beleženje osnovnih dostopnih informacij uporabnikov Strani je pomembno tudi zaradi varnosti delovanja, vsebine in  uporabnikov.

Če bomo podatke, ki niso osebni podatki, uporabili skupaj z osebnimi podatki, se bodo taki podatki obravnavali kot osebni podatki vse dokler bodo ostali združeni.

3. Uporaba piškotkov

Ta Stran, e-poštna sporočila, spletne storitve, oglaševanje in interaktivne aplikacije lahko za optimizacijo naših storitev uporabljajo »piškotke«

Kaj je »piškotek«?

 »Piškotek« je majhna datoteka, običajno iz črk in številk, ki jo z našega spletnega strežnika pošljemo v datoteko piškotkov brskalnika na trdem disku vašega računalnika. Ta na primer naši spletni strani omogoča prepoznati uporabnikove naprave, ko se vzpostavi povezava med spletnim strežnikom in spletnim brskalnikom. Glavni namen piškotka je, da našemu spletnemu strežniku omogoči, da uporabniku predstavi prilagojene spletne strani, ki omogočajo, da je doživetje ob obisku Strani bolj osebno in da se bolje odziva na posamezne uporabnikove potrebe.

Kakšne piškotke uporablja ta Stran?

Stran lahko uporablja dve vrsti piškotkov:
Začasni piškotki: to so začasni piškotki, ki so shranjeni v datoteki piškotkov vašega brskalnika do konca vašega obiska brskalnika. Ti piškotki so obvezni za pravilno delovanje določenih aplikacij oziroma funkcionalnosti na tej Strani.
Trajni piškotki: trajne piškotke lahko uporabljamo za izboljšanje uporabniških izkušenj (npr. zagotavljanje optimizirane navigacije). Ti piškotki ostanejo v datoteki piškotkov vašega brskalnika daljše obdobje. To časovno obdobje je odvisno od izbire, ki jo opravite v nastavitvah vašega internetnega brskalnika. Trajni piškotki omogočajo, da se informacije prenesejo na spletni strežnik vsakič, ko nekdo obišče spletno stran. Trajni piškotki so prav tako poznani kot sledilni piškotki.

Za namen pokroviteljev in za optimizacijo naše komunikacije lahko Stran kot partnerje uporablja tretje osebe. Tretje osebe lahko uporabljajo piškotke za merjenje in prilagoditev vsebine.

Če imate kakšna vprašanja, pripombe in zahteve v zvezi s to politiko zasebnosti, nam pišite na .

 

Logo

 

podcrtano

Dviganje morjaMed letoma 1961 in 2016 se je srednja višina morja ob slovenski obali zvišala za okvirno 10 centimetrov, v zadnjih 20 letih pa se višina morja ob slovenski obali in v Jadranu zvišuje hitreje od evropskega in globalnega trenda, ugotavljajo na Arsu. Brez infrastrukturnega prilagajanja lahko tako ob koncu stoletja pričakujemo vsakodnevna poplavljanja.

V Koprskem zalivu spremenljivost višine morja opazujejo od leta 1961. Merilno mesto je namenjeno predvsem spremljanju in napovedovanju poplavnih višin morja, daljši časovni nizi in analiza vplivnih parametrov pa dajejo vpogled tudi v učinek podnebnih sprememb, so pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso).

V obdobju 1961-2016 se je srednja višina morja ob slovenski obali zvišala za okvirno 10 centimetrov oz. povprečno za 1,7 milimetra letno, v zadnjih 20 letih pa v povprečju za pet milimetrov letno. Srednja letna višina morja se je v opazovanem obdobju gibala med 211 in 232 centimetri. Največji odmik od srednje vrednosti, ki znaša 218 centimetrov, je bil 14 centimetrov, in sicer leta 2010.

Na Arsu sicer ocenjujejo, da v zadnjem obdobju poleg globalnega zvišanja srednjih višin morja na povišanje višin morja v slovenskem morju pogosteje kot običajno vplivajo vremenske razmere v regiji. Pri tem ekstremne višine morja ob slovenski obali povzročajo padanje zračnega pritiska, močni južni vetrovi in predvsem resonanca vremenskih vplivnih parametrov z lastnim dolgoperiodičnim 23-urnim valovanjem Jadranskega morja.

Pri globalni oceni sicer večji delež zviševanja gladine pripisujejo raztezanju morij zaradi njihove povišane temperature in taljenju ledenikov. Po podatkih Arsa je v opazovanem obdobju višina morja več kot 482-krat dosegla ali presegla točko poplavljanja 300 centimetrov. Največja izmerjena višina morja je bila 394 centimetrov. Poplave so večinoma v jesensko-zimskih mesecih, občasno tudi v spomladanskih, povprečno pa do njih pride nekaj več kot osemkrat letno in največ 31-krat v letu.

Pogosto se ob neugodnih vremenskih razmerah število prekoračitev višine točke poplavljanja poveča zaradi lastnega dolgoperiodičnega valovanja morja, ki se v obliki dušenega nihanja lahko pojavlja več dni po pričetku vremenske motnje. Dejstvo pa je, da se ob slovenski obali in v Jadranu v zadnjih 20 letih višina morja zvišuje hitreje od evropskega in globalnega trenda. "V primeru, da bi izostala infrastrukturna prilagajanja, lahko ob koncu stoletja ob podobnem trendu pričakujemo vsakodnevna poplavljanja najnižje ležečih urbanih predelov slovenske obale," so posvarili na agenciji.

Pri tem izpostavljajo, da je urbani del slovenske obale postavljen na dokaj enoviti višini, zato bi bil ob uresničenju napovedi dviga gladine morja in s tem veliko večje pogostosti poplavnih dogodkov ogrožen večji del urbane obale. Do zdaj so sicer zasledili zvišanje urbane obale na bolj izpostavljenih poplavnih mestih v Piranu in Kopru.

Odvisno od različnih scenarijev podnebnih sprememb in regionalnih razlik se bo morska gladina morij po svetu do leta 2100 sicer dvignila za od 20 do 80 centimetrov. Enako velja tudi za evropska morja. Kot priznavajo na Arsu, je regionalne razlike težko napovedovati, saj je dvig gladine morja odvisen od njegove gostote in slanosti, morskih tokov, lokalnih sprememb v Zemljinem gravitacijskem polju, vertikalnih premikov kopnega in atmosferskih neviht. Po scenariju izpusta toplogrednih plinov RCP 4.5 se bo gladina Sredozemskega morja sicer zvišala za 40 do 50 centimetrov, gladina Jadrana pa za približno 10 centimetrov manj.

Zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb zahteva raznovrstno prilagajanje. Kot so na Arsu še pojasnili, je sicer urbana slovenska obala delno prilagojena na sedanje poplavne razmere in napovedi nadaljnjega zviševanja gladine.

Vir: Primorske novice

Iskanje