Na predlog našega člana prosimo vse obiskovalce Crvenega vrha, naj predvsem v nočnem času spoštujejo navado svojih sosedov, da v tem času še najraje mirno spijo. Zabava na terasi največ nekaj hiš stran zlahka odžene načrte o mirnem polnjenju lastnih akumulatorjev. In je slaba volja tu in je niti dodatna kava ali dve naslednji dan ne bosta čisto do konca odgnali.
Včasih se družba nekoliko bolj razživi, kot bi si gostitelj mislil in opazil. Večina takšnih izletov na prepovedano stran predpisov ostane nekaznovana in verjetno je prav, da je tako. Sicer bi se hitro lahko vsako sproščeno in tudi nekoliko preglasno praznovanje končalo z obiskom gospodov v modrih uniformah, kaznijo in grenkim priokusom namesto lepega spomina na zabavo.
Večinoma ne bo nihče neizmerno nejevoljen, če mu bo rajanje le tu in tam ukradlo kakšno uro spanja. Če pa se to dovolj pogosto ponavlja do jutranjih ur, bo marsikdo upravičeno izgubil potrpljenje in napravil vse, da bo dosegel tisto, kar mu po zakonu pripada - nočni mir. Na Hrvaškem to področje urejata dva zakona. 'Zakon o zaštiti od buke' določa vse vrste omejitev v zvezi s povzročitelji hrupa, medtem ko 'Zakon o prekršajima protiv javnog reda i mira' obravnava dejavnosti, ki lahko vznemirjajo javnost in so kaznive.
Vendar pa naj bo ta prispevek bolj kot žuganje s prstom le prijazen nasvet, da tudi v času, ko imate pri vas zabavo, vsaj pomislite na to, da sosede preglasna glasba morda moti. Še veliko bolje bo, če jih še pred tem obvestite, da se boste ta večer mogoče malo bolj glasno poveselili, se jim vnaprej opravičite za to in jih povabite na kozarček.
Če pa ste eden tistih, ki vas občasen hrup preveč moti, vam svetujemo, da najprej na prijazen način to poveste tistim, ki so po preglasni. V večini primerov bo to dovolj, še posebej, če boste priznali, da jih sicer po svoje razumete, ampak da enostavno ne morete spati.. Če to ne zaleže, potem se samo člani lahko obrnete na našega čuvaja, ki bo poskusil potem, ko ste vi o tem že obvestili 'veseljake', govoriti z njimi in rešiti problem. A verjamemo in upamo, da to kljub vsemu ne bo potrebno.